Pišem, pišem, a zaman.
Morda se smrt mi prej obeta,
Al' zavil bom vstran.
Nekoč bom rekel, človek ti,
ki tu za mizo zdaj sedi,
ti nisi jaz, si bil kdo drug,
in voda, vode tvojih strug,
tekle so drugam.

Morda nekoč bom vstal v soncu ožarjen, novi človek, v duhu prerojen in bom zamahnil z roko, zažgal bom svoje cilje, drugam bom tekel, sopihal, štel bom milje in opazoval.

Kaj bi s tem? Je to moj smoter? Mi kaj drugega je v zibko položil občestva boter? Sploh obstaja, ali se le šibak nemir v duši mi poraja, ker sem reva, prepelica vej, nikar se mi ne smej, morda umrem in bom pozabljen, kaj ko bi ne bil? Sem bil za to ustvarjen? Črv mi rije skozi usta, usta, ki so pela, govorila, in kaj je sila časa z njih storila? Vedro za 'bivalce tal. Mi bo kdaj žal?

In iskati opravičila, tu sem najbolj bedna stvar.

***

Pisatelj, ki je jaz, sedi na stolu. Miga s prsti. Ozračje je prijetno. Ravno prav toplo je. Tišine ne bi bilo, če bi nemški skladatelj utihnil, zato orkester igra naglas.
To je zunaj.
V notranjosti se odvija kaos uglaševanja, fagot spušča strašne himne, violončelo ureže podzavest. Klobčič pajčevine črk se razpreda med prsti, ki ga bodo zdaj zdaj presekali po dolgem, počez, razpolovili na papir. Pozavne trobijo fanfare, gong udarja takt v mističnem zanosu.
Dirigent dvigne paličice-prste.
Začnimo!

***

Še pomnite tisti dan, o muhe,
ko je zlobni Izaija s sesalcem iztrebil
celo četo naših najelitnejših vojščakov?
Še nosite v sebi grenak spomin?
Zakaj prišel je trenutek maščevanja.

Pred oknom ga bomo čakale.
In slej ko prej smuknile v sobo.
Po pohištvu bomo srale.
Na splošnem bomo v nadlogo.
Da skakal bo od vrat do vrat.
Diverzija, ukana, špionat!
Zad skrite bosta dve samici.
Breji kot čebelji panj.
Se mu skriti zaredili.
Muh obilo – dan na dan.

Če pa še kdaj kanil bo
Sesalec v roke vzeti.
Takrat na juriš, muhe, o.
Dnevi so nam šteti.

Je-li ta sadist ki muhe tolče?
Je-li tisti ki otroke?
Kaj pa on ki kravo molze?
V zrak dvignite roke.

O, muhe.

***

Sanj sijaj se sveti s soncem.
Misli moje moti mesečina.

***

Faširan črnc.
Ustekleničeni črnci – 0,5€ komad (119,82 SIT, paritetni tečaj)
Sirov, mesni, pizza črnc.
Razprodaje – volneni črnci, črnci iz poliestra, platneni črnci – minus 50%
Črnc brez gob, ekstra sir.

Črnc na žaru.
Črnc na dodano vrednost.
Prišel je evro – pazite na črnce!
Črnc s smetano.

Črnci trpijo in kruha stradajo.
Kamne kuhajo.
Nafto pijejo.

Adidas črnc – sa crtom.
Singing črnc clock.
Pol kile belega črnca, prosim.
iČrnc.

Goltam črnca.
Kdo mi ga je stlačil v usta?
Moram ga pojesti, sicer mi zmanjka zraka.
Moram ga prežvečiti, da se mi ne zatakne v grlu.
In ga goltam.
In ga serjem.
Potegnem vodo na stranišču.
Koliko vode!!!
Na dušek spijem črnca.

Vas ni nič sram?
Sramota.
Sramota.
Sramota.
Sram.
Sram je.
Sranje.

***

Hej judež!
Moral bi zgraditi zid.

(pazljivo)

Hladno vejejo vetrovi Thora
Ko je vse kar potrebuješ - ljubezen

(pazljivo)

Gospodar lutk
Te bo enega teh dni sesekljal na drobne kosce

(pazljivo)

Otrok v času
Mož, ki je prodal svet

PAZLJIVO S TO SEKIRO, EVGEN!

***

Včeraj je zagrmelo,
čeprav skoraj ne bi smelo –
tako dolgo že ni.

V meni pa nekaj ne črno, ne belo –
ni se mi zdelo, da kdaj je zgorelo
– a komaj je še tlelo.

Ko je naenkrat vzplamtelo,
se kvišku vzpelo –
ni me imelo, da bi stran odletelo
– pa me je ujelo.

Ti.

Hočem te célo.